“Niso bila ravno 90ta…” – Army of the Pharaohs -
Army of the Pharaohs – Torture Papers (2006)
Ob izidu te plošče nas je mnogo dvignilo obrvi. Takšnega impakta ob “Jedi Mind Tricks present…” nismo pričakovali. Zadeva se je vsaj med hiphop množicami ekspresno razširila, do današnjega dne pa jo verjetno še redkodo vstavi v svoj cd predvajalnik (mp3 player, kakorkoli). Vinnie Paz je kot gonilo sestavil to superskupino, ki se je že precej let prej (1998) pojavila na samo nekaj komadih v drugačnem sestavu. Tokrat pa je faraonska reprezentanca vključila v ekipo sledeča imena: Apathy, Celph Titled, Esoteric, duo Outerspace, Chief Kamachi, King Syze, Faez One, Reef The lost Cause, Des Devious, 7L in kapetan Vinnie Paz. Izjemen underground rooster, pripravljen sejati cele tone battle-centričnih rim, po katerih so se nekateri odlikovali (npr. Reef, ki je bil polfinalist Scribble Jama, Apathy, ki je dobil celo serijo manj znanih battle tekmovanj po državi). Deveterica najspretnejših se vam predstavi na najboljši način v uvodnem “Battle Cry”, (kjer je odsoten samo Faez One), po tem silovitem štartu pa je album razblinjen na tri-štiri artiste po komadu, kar pripomore k zadostni raznolikosti slogov, saj tudi Vinnie sam ni prisoten na vseh. Za poznavalce bojo razvidni tudi določeni momenti throwbackov, kot npr. pri Cryptu, ki se naslanja na O.C.-ja:
“…it’s my world, and I won’t stop
And if you stand in my way you bound to get popped,
In the land where you lay, invade from straight shots,
I demand that you pay and stray from straight blocks,
I’m the man that you pray don’t spray the flames hot,
I could tan in the blaze for days and stain cops,
I astound and amaze, y’all praise the same god,
I’ma pound out your brain and scrape the graveyard…”
Produkcijske vajeti je član 7L sicer poprijel samo dvakrat, pa še to na manj znanih komadih, nekaj komadov pa je uporabilo enake semple kot so jih imeli artisti na posamičnih albumih (npr. Chief Kamachi), tempo pa ostaja udaren od štarta do cilja, kar se tudi spodobi za verze, ki bazirajo predvsem na udarcih. Igričarskemu svetu je verjetno poznan “Gorillas”, edina stvar, ki razbije ves ta bojni koncept albuma pa je “Into the Arms of Angels”; edin ne-battle komad, zato je kljub svoji ideji ob enostranskosti albumskega zaporedja bolj rušilec konsistence kot pa pokazatelj še druge, nevidene strani te ‘vojske’. Seveda bo vsak našel svojega favorita, osebno pa se tudi najraje spomnim te sestave ekipe, kajti kasnejše so bolj ali manj preveč zapadle v povprečje in niso več zmogle doseči tega blišča. Preverite!
DOLPOTEGNI ZADEVO TUKAJ!!!
Podpri artiste in kupi original tukaj!!!
peace
