J Dilla – Donuts (2006)
Kdor je že kdaj poslušal Slum Village, si je njihove komade verjetno najbolj zapomnil po zelo unikatnih beatih beatmakerja J Dille. Že preminuli James Dewitt Yancey je bil dragulj, kar se tiče mainstreamovskega in podzemnega hip-hopa. Večina diggerjev se ga bo verjetno spomnila zaradi kolabov, ki jih je imel s Commonom, skupino A Tribe Called Quest in Madlibom. Produciral je albume znanih izvajalcev, kot so Ghostface Killah, Raekwon, Common, Busta Rhymes, že prej omenjeni A Tribe Called Quest, The Pharcyde in Erykah Badu.
Nekje na začetku leta 2000 je Dilla pričel delati tudi na svoji solo karieri. Njegov prvi solo album se je imenoval “Welcome 2 Detroit” in čeprav je bil album kar uspešen, si je Dillo na začetku njegove kariere večina ljudi zapomnila predvsem po 12″ singlu “Fuck the Police”. Takrat je Dilla delal pod založbo MCA Records. Čeprav je bil v tistem času bolj znan kot producent, se je odločil, da bo na naslednjem solo albumu uporabil samo svoj vokal. Pričel je delati z Madlibom, Pete Rockom, Kanye Westom in mnogimi drugimi producenti. Album mu je sicer uspelo dokončati, vendar ga zaradi nesporazumov z založbo takrat ni izdal. Album, ki nosi naslov “Pay Jay” se je okoli leta 2008 pojavil v publiki, čeprav ni bil uradno izdan.
Zgodaj, leta 2003 je nekega dne Madlib dobil CD poln neuporabljenih Yanceyevih beatov. Čez te beate je posnel svoj vokal in komade shranil pod imenom Jaylib. Ko je Dilla slišal komade, se je odločil, da skupaj z Madlibom izda plato, imenovano “Champion Sound”. Izšla je leta 2003, pod še vedno aktualno založbo Stonesthrow. Zaradi te plate, sta skupaj z Madlibom doživela precejšnji vzpon njune kariere.
Tako je Dilla leta 2005 pričel z izdelavo beatov za album “Donuts”, ki je uradno izšel leta 2006, na njegov rojstni dan. Takrat je bil Dilla že v bolnici. Tja so mu iz založbe prinesli sampler Roland SP-303, s katerim je končal 29 od 31-ih komadov za plato.
Večina beatov na plati je dolgih manj kot 2 minuti, kar zame naredi plato posebno. Komadi se skozi Donuts na nek način prelivajo. Ob poslušanju nas Dilla večkrat preseneti s svojim stilom, ki se ga moramo nekako navaditi. Ko pa se ga že navadimo, nas Dilla spet preseneti. To je najbolj razvidno na komadu “Airworks”. Na začetku ima beat neko sweet-soul vzdušje, ki pa ne traja dolgo. Pravzaprav traja prehod 5 sekund, nato pa se beat spremeni v loop L.V. Johnsonovega vokala iz komada “I Don’t Really Care”.
Neko nasprotje beata Airworks je “Don’t Cry”, ki je že malo bolj umirjen. Dilla nas tu spet preseneti, saj skozi cel beat spreminja tempo. Kljub nenehnim spremebam v komadu, je zlahka prepoznati sampl znane soul skupine The Escorts, ki nosi naslov “I Can’t Stand To See You Cry”. Tako hitro, kot je minil komad Don’t Cry, lahko slišimo že “Thunder”. Beat, ki ni ravno značilen za njegov stil. Zanimivega ga naredijo predvsem sirene, vzete iz malo bolj funky komada “King Of The Beats”.
Eden izmed najbolj prepoznavnih komadov na plati je “Workinonit” ki je hkrati tudi najdaljši in vsebuje največ samplov. Na začetku se poslušalcu zdi, kot da se nahaja na kakšni dirki z avti. Za to je kriv sampl “The Worst Band in the World” skupine 10cc. Pravzaprav da beat poslušalcu občutek, kot da ne posluša beata, saj vsebuje vokale skozi skoraj cel beat. Točno tega načela se je Dilla držal skozi celo plato, s samplanimi vokali. Te vokale je našel v starih soul komadih in na njih naredil precej velik poudarek, kar je plati prineslo velik uspeh.
Na komadu “Time: The Donut Of The Heart” so vokali uporabljeni malce drugače. Poslušalcu se bo sprva zdelo, da so odrezani prehitro. To pa je seveda samo še en Dillin način, kako vzbuditi poslušalčevo pozornost in domišljijo. Še enega izmed načinov, ki jih je uporabljal, lahko slišimo na komadu “Waves”, ob poslušanju katerega se zdi, da vokali predstavljajo valove. Za vokale je Dilla samplal ne tako zelo očiten komad “Johnny Don’t Do It” že prej omenjene skupine 10cc. Tudi na tem beatu lahko slišimo sirene, ki dajo celi plati nek pomen. Ta pomen tokrat nima nobene povezave s policijo, temveč označuje začetek nečesa dobrega.
A tako, kot sirene označujejo začetek nečesa dobrega, je Dilla s sirenami morda mislil tudi na konec. Ko pridemo skoraj do konca plate, nas čaka še zadnji komad z naslovom “Welcome To The Show”, s katerim nam je morda želel povedati, da je konec včasih lahko tudi začetek. Donuts je J Dilla izdal tri dni pred njegovo smrtjo. Kljub temu je plata doživela ogromen uspeh na podzemni sceni, žal pa je bila drugod večinoma spregledana. To je vsekakor ena izmed tistih plat, ki postanejo z vsakim ponovnim poslušanjem boljše in bi jih moral imeti v svoji kolekciji vsak digger.
Za konec vam prilagam še povezavo za dolpoteg plate.
Enjoy!
