Albumi leta 2010! #1

Izjemno plodno leto je za nami. Pa vendar, tudi oplojeno s kvaliteto? Seveda! Z lahkoto si lahko upamo trditi, da je bilo leto 2010 verjetno najboljše glasbeno leto dekade! Kar je odlično in obetavno za prihodnost… seveda imamo cel kup katastrofalnih artistov in polomij od singlov, albumov na vrhu, toda hip hop že dolgo ni bil tako lepo zapolnjen s kvalitetnimi izdelki, ki ponujajo še kaj več kot pa bežen replay nekaterih komadov iz albuma. V naslednjih tednih bomo ponovno zakorakali skozi material, ki ga je ponudilo leto, najprej pa seveda skozi nominirane kandidate, za katere boste lahko glasovali in se s tem potegovali za privlačne nagrade! Težko je bilo sestaviti končne lestvice in marsikdo zna biti razočaran, ker ne bo našel svojih favoritov med njimi, toda to je kvečjemu znak fenomenalnega leta, ki nas je zasulo s kvalitetnimi izdelki. Nominiranci pa se začnejo z:

Big Boi – Sir Lucios Left Foot

Kdor ni pogrešal Outkast članov Andreja in Big Boi-a, da se vrneta na sceno spet z nekim klasičnim south bengerjem, očitno ni bil pri pravih hip hop influencah v zadnjem desetletju. In evo, Big Boi se vrne s solo albumom. A je kdo pričakoval slabo zadevo? Mogoče. Je kdo pričakoval odlično zadevo? Verjetno nas je takih več. Album je absolutno zadeva, ki vseskozi obdrži replay vrednost, že zavoljo tega, če še kdo ni bil navajen prepoznavnega hitrega repanja polovice outkasta. In hudiča, produkcije so zmagovalne! Ne samo, da ta album spet vrne hip hop odličnost na južni teritorij ameriških hip hop regij, še posodobi jo in se spogleduje s sedanjostjo in prihodnostjo – gre naprej v korak s časom, kar je v tem primeru pohvalno, saj je izvedba skoraj popolna.“Shutterbug”, je odlična izbira za singl, nenazadnje pa je cel album poln tovrstnih bengerjev, ki bi imeli potencial za naslanjanje na lestvicah poslušalcev. Sam nisem ljubitelj T.I.-a in sploh Gucci Mane je tip, ki me sili k bruhanju, ampak, kapo dol, na tem albumu bi verjetno tudi Soulja Boy zvenel zmagoslavno – toliko raznolikosti v vajbu kot je ponudi ta plata, je verjetno v celotnem letu ni ponudila nobena druga. Big Boi pa je prikazal, da je še zmeraj odličen liricist, hkrati pa svoje vizije zna izpopolniti in biti ali timski igralec, ko je potrebno (“Be Still”) ali vodja na svojih komadih (“Shine Blockas”). Čas bo pokazal svoje, ampak definitivno se bomo k tej plošči še morali vrniti, da jo zaužijemo tako kot treba, po več poslušanjih!

Dolpoteg Tukaj!!!
NABAVI ORIGINAL TUKAJ!!!

 

Blacastan – Blacc Sabbath

Blacastan, ki je izuril svoje sposobnosti v času preživetem v “Celici”, je v letošnjem letu končno izdal album, tako kot je potrebno – seveda je imel prej nekaj mikstejpov in izdajo albuma za izključno Japonsko tržišče, tokrat pa je le poslal kandidata za lačne poslušalce pravega Boom Bapa. Točno tako, to je tisto kar boste verjetno pograbili predvsem ljubitelji hip hopa 90ih let, manj pa iskalci novih soundov. Blac predstavi skozi album nekaj izvirnih komadov, sploh singla “The Dice Life” in “Life of a Tape” sta pokazatelja tega, saj v obeh repa skozi prizmo objektov – v prvem govori o uličnem gemblanju skozi perspektivo kocke, v drugem pa o hip hopu skozi prizmo kasete. Seveda, da se to še nadgradi pripomorejo njegove odlične story-telling sposobnosti. Ulični liricist kot je, se največkrat loti tematik z urbano vsebino, ki nudijo precej introspektiven vpogled na situacije (Crac House, City to City), da pa se lahko še bolj razvije v pravega soul pripovedovalca, pa nakaže ob zaključku z biserjem albuma, “Life’s not a Game”. Klasičen rap z veliko zgodbami, ki jih je želel deliti s poslušalstvom in kvaliteta teh pa je poskrbela, da jih bo precej tudi uspelo slišati. Resda bi se znal album zdeti slabši, že zavoljo produkcije, sploh, če ste prej poslušali Kno-ja, Kanyeta in Big Boia, toda pravi ljubitelji bodo zagotovo prepoznali resnični, “raw” občutek, ki ga ponuja ta produkt.

DOLPOTEG TUKAJ!!!
NABAVI ORIGINAL TUKAJ!!!

Buckwild & Celph Titled – Nineteen Ninety Now

Veliki hajp, ki je bil sicer zelo kratkotrajen, po uvodnih komadih, ki so pricurljali na internet, se je že zdavnaj polegel. Sedaj je množično poslušalstvo negativno nastrojeno do tega albuma, toda ne gre ga kar tako odpisati. Seveda, Celph Titled ni pridobil čisto ničesar novega, je pa to zagotovo njegov najboljši izdelek – in če ti produkcijo za boih 7 000 $ uštima legendarni Buckwild, zadeva ne more izpasti slabo. Ves čas smo spet priča klasičnemu soundu iz 90ih, seveda, precej bolj obdelanem zvoku podlag – se pa poslušalec vpraša, kje neki je imel spravljene te beate Buck, da ni katerega izmed njih vzel Big L ali pa O.C. (sploh slednji je imel tretji album produkcijsko zanič, in crew member je očitno bil tiho, da ima par odličnih podlag). Kakorkoli že, tipični pančlajni, ki so jih Army Of The Pharaohs in Demigodz poslušalci že vajeni s strani Celpha začnejo rahlo utrujati, toda ne gre spregledati odličnih komadov tipa “Fuckmaster Sex” in odličnih pose-cuttov kot so “Swashabuckling”, kjer je Buckwild spretno oblikoval raznolikost podlage in uničil monotonost, da lahko nekako tekmuje tudi z novejšimi platami. “Battle rap” gor ali dol, album nam da filing 90ih let, vraga, še Esoteric zarepa s svojim starim deliverijem iz 90ih let. Ljubitelji golden Ere bi skoraj mogli pograbiti ta CD, koliko vnovičnih predvajanj pa bo dobil je pa druga zgodba…si pa definitivno zasluži nominacijo med vidnejšimi albumi, že zavoljo konstante, ki jo vleče od začetka do konca, čeprav je skoraj predolg.

DoLPOTEG TUKAJ!!!
NABAVI ORIGINAL TUKAJ!!!

Curren$y – Pilot Talk 1 & 2

Precej let je trajalo, da je Curren$y izdal svoj čisto zaresni album. Ob več kot ducatu mikstejpov in paru neodvisnih street albumov, ki so bili dobro sprejeti na tovrstni sceni, je vseeno obstajal dvom – kot večina “kasetarjev” bi znal upasti ravno ob svojem “major label” debiju. Toda presenečenje je sledilo, ko je izdal prvega izmed dveh napovedanih albumov. In hudirja, je zadel v polno, saj je verjetno presegel tudi vsa prejšnja dela! Odličen liricist, kateri seveda ne bo dosegel priljubljenosti kot Big Boi (face it, v roku nekaj let že, toda slednji je na sceni že skoraj 20) še takoj, je pa že obrnil nekaj glav in misli saj že dolgo nismo videli resnega liricista prav na jugu. Sam je imel precej prostih rok, uspel pa je pripeljati odličnega in tudi zelo hajpanega Jay-a Electronico med goste, dodal pa legendi kot sta Snoop Dog in Devin the Dude, celo odličen Mos Def se pojavi na bengerju “The Day”. Seveda je prvi del odličen, toda, to še ni bilo vse kar je Currensy pripravil – sledil je še v istem letu “Pilot Talk 2″, katerega je prav tako enostavno treba dati v predvajalnik, da lahko takoj dobite nadaljevanje – je pa res da je dokaj podoben in temu tako ne ponudi ničesar novega, izbrani gostje pa težko nadomestijo “all-star” iz prve plate. Pristop je na obeh platah zelo čilerski, tako da pričakujte umirjene vajbe, kar pa ne pomeni, da plati nista bengerja. Singl z druge nosi celo bonus remiks, kjer se pojavi tudi Raekwon, ki te dneve dela komade z vsemi komercialci, da bi spet pridobil nekaj financ. Vredno preverjanja, naj vas pa njegov stil ne odvrne. Ljubitelji southa, bodo zlahka prepoznali “pravi sound”, ostali, pa mu enostavno morate ponuditi priložnost.

DOLPOTEGNI ENKO TUKAJ!!!

DOLPOTEGNI DVOJKO TUKAJ!!!

NABAVI ORIGINALE TUKAJ!!!

Share and Enjoy

1 odgovor v “Albumi leta 2010! #1”

1. Wera je rekel/-la:

   4. Januar 2011 ob 21:14

   Life of a Tape

   Odgovori