Albumi leta 2010! #2

Drugi sklop najboljših glasbenih kreacij letos nam postreže z nekaterimi najprijetnejšimi presenečenji leta in dvema osvežitvama.

Dessa – A Badly Broken Code

Nežnejši krak kolektiva Doomtree, Dessa, je s svojim debitantskim poskusom popolnoma presenetila. Že leta prej je z lastnim EPjem in gostovanji na Doomtree zadevah opozorila nase, toda resnično pripravljena za izdajo pa je bila šele z minulim letom. Lahko bi jo opredelili kot pevko ali reperko ali recitatorko – vsekakor prednjačijo pri njej reperske forme, katere osveži s kombinacijo ostalih. In za petje ne potrebuje nadležnih Done-to-death autotunov, lirično pa je prekosila večino vaših najljubših emsijev prejšnjega leta. Seveda, če poznate njen crew lahko približno pričakujete v katero smer se bodo komadi iztekli, toda Dessa ponudi še toliko več. Zanimivi singli “Dixon’s Girl” in “Alibi” so dovolj zgovorni zase, ampak vrhunce albuma predstavljajo izjemno nadaljevanje “Mineshaft 2″ (pobrskajte po postih nazaj za EP kjer je prvi del) in pa “Matches to Paper Dolls”. Medtem ko jo bo verjetno hardkor poslušalstvo zavrnilo in ji ne bo dalo prostora že zgolj zavoljo njenega spola, jo mi po drugi strani lahko favoriziramo, pa ne zgolj zaradi iste omenjene malenkosti, vendar zaradi manifesta sposobnosti, ki je več kot očitna, če si zavrtite ta album vsaj enkrat skozi. Tudi produkcijsko so ji pomagali odlično, precej podlag je odigranih z inštrumenti, vendar ne zapadejo v tiste standardne dolgočasne “band-mc” skladbe, pač pa ga te dejansko trgajo! Za ljubitelje dodelanih besedil bo ta album biser, sploh metafore so izvrstne…pogruntajte.

DOLPOTEG ALBUMA TUKAJ!!!
KUPI ORIGINAL TUKAJ!!!

 

Earl Sweatshirt – EARL

Odd Future klika je minulo leto eksplodirala na internetnih strežnikih. Najstniški fantje iz Los Angelesa so izdali številne albume in mikstejpe in vse zastonj na njihovi spletni strani, sami pa so kreirali svoje coverje ter poskrbeli še za video posnetke. Earl je bil pri nastajanju plate šele dopolnil 16 let in nakazal velik potencial. Album je relativno kratek in bi ga skorajda morali uvrstit v kategorijo EP-jev, toda ena vidnejših stvari je prav kolektiv, ki si zasluži imeti svojega kandidata med nominiranci. Earl nas je šokiral že s svojim prvim videospotom, marsikateri glasbeni kritik pa je njega in njegovo ekipo zaradi tovrstnega materiala uvrstil kar med Horrorcore žanr, kar so fantje seveda zanikali. Za razliko od večine, ki se v tovrstnem žanru trudijo govoriti o posilstvih in hardkor zlorabi drog, pa so ti fantje oz. Earl zanimivi. Čas bo pokazal, česa vsega je še ta mladec sposoben, že na tem izdelku pa nas lahko nasmeji (ne jemati vsega preveč resno no). Produkcije kot take ne izstopajo, vse je delo, ki nastaja znotraj ekipe, so pa nekatere kompozicije zanimivie, najbolj konkreten komad pa je zraven omenjenega “singla” “Staptleton”. Ne spat na tem…skratka, celotna ekipa je zanimiva in od nje boste zagotovo slišali še veliko, saj so že sedaj uspeli razprodati nekaj svojih koncertov, na katerih so se med obiskovalci zvrstili tudi tipi kot je Mos Def. Peep!

DOLPOTEG ALBUMA TUKAJ!!!
PREVERI ODD FUTURE STRAN TUKAJ!!!

 

 

 

Eligh – Grey Crow

Eligh je eden tistih veteranov na sceni, ki je še sposoben vreči neko ploščo, ki je v celoti poslušljiva in v skladu s časom. Pripravljen se je posodobiti – seveda melodično, kajti tokrat nam je postregel s solidnimi kompozicijami, ki so na momente izjemno dodelane in bi jih lahko še bolje izpilil. Lirično je ostal zvest samemu sebi, gre pa dejansko za prvi solo projekt po več letih – kljub temu, da je med zadnjima solističnima izdelkoma izdal skoraj ducat takšnih ali drugačnih albumov, pa so le ti vključevali kolaborativno delo in instrumentalno delo. Album je precej razpoloženjski, toda vse to izvira iz neke motivacije – od modela, ki je bil leta na heroinu, je tudi pričakovati, da bo znal na bolj živ način opisovati občutke. “Soul on the Road” je prav takšen komad, ki govori o tem, kako je potrebno zajemati čas s prihodnostjo in ostati mentalno svež. Sposobnost pripovedovanja zgodb mu prav tako zelo leži, to sploh pokaže na biografskih pesmih “Find Yourself” (prav tukaj govori o svoji odvisnosti od heroina) ali “Miss Busdriver”, ki je poklon njegovi teti. Odlične metafore pripomorejo k še enemu “hiphop-kot-ženska” komadu, ki pa je dobrodošel, tako kot lirični gostje, ki vključujejo Brother Ali-ja in celo Aesop Rocka med drugim. Marsikdo bo ob tem kandidatu med najboljšimi albumi zmigal z glavo, toda potrebno si je zanj vzeti čas, kajti opaziti je bilo, da so premnogi recenzorji ta album prehitro odpisali – kar enostavno moram pripisati temu, da niso dojeli zadeve kot celote, niti skritih, metaforičnih sporočil, niti niso poprej poznali Eligh-ovega dela, kaj šele, da bi poznali ozadje za vsemi zgodbami, ki jih deli z nami. V primeru, da ga kdo še ni poznal, si naj ogleda tudi Freestyle Fellowship, katerih velik oboževalec je tudi sam, so pa neštetokrat že sodelovali in tudi na to je zelo ponosen. Preverite album nekajkrat…ne bo vam žal.
DOLPOTEG ALBUMA TUKAJ!!!
KUPI ORIGINAL TUKAJ!!!

 

Freeway & Jake One – The Stimulus Package

Jake One je hitro postal eden najbolj vročih producentov v igri – zadeva s Freewayem se je zdela samo še pika na i. Odličen liricist, ki ni nikoli bil dovolj konsistenten, da bi skupaj spravil klasični material, pa vendar, je v zadnjih letih predvsem zaradi svojih sposobnosti zgradil veliko bazo podpornikov. Sedaj je precej bolj izkušen in tudi na nekatere stvari gleda že kot izkušen “starec” in ne več zgolj mladenič za mikrofonom, sploh “Money” je lep pokazatelj, kako je Freeway iz plate v plato zrasel. Lirično seveda, kajti finančno mu to še ne uspeva, kot bi si želel, to razloži celo v odličnem “Free people” kjer se pogovarja s svojim sinom (hej, še Raekwon, potreben denarja se pridruži na tem albumu, ironično pa ravno pred kolabotom govori F’way o premajhnih zaslužkih). Vse manj se loteva “hastlerskih” in sploh nasilnih tematik, manj je neresnih komadov, manj je vulgarnosti. Dobri stari Freeway v bistvu, če odštejemo vse prej našteto; tip je enostavno zrasel in to mu zelo pristaja; če ga niste oboževali prej, bi si sedaj ob tako odlični produkciji zaslužil vašo pozornost, saj je Jake One eden redkih artistov (pa čeprav le kot producent), ki je povsem upravičil pričakovanja v letu 2010, kar marsikdo ni – večkrat smo morali biti presenečeni, da je to leto izpadlo tako odlično kot je. Album pa se bo zagotovo zavihtel visoko v naših nagradnih izborih, no, če ste vnaprej odloženi, da pa zagotovo to ni album za vas, ga prej preverite…tudi tukaj, vam ne bi smelo biti žal.
DOLPOTEG ALBUMA TUKAJ!!!
KUPI ORIGINAL TUKAJ!!!

 

Share and Enjoy

Ni odgovorov. v “Albumi leta 2010! #2”