Albumi leta 2010! #3

Tretjo skupino najvidnejših plat tvorijo tudi nekateri artisti, katere ste mogoče že zdavnaj odpisali.

Kanye West – My Beautiful Dark Twisted Fantasy

Treba je priznati Kanyetu, da, če si bo zadal sestaviti nekaj kohezivnega mu bo to tudi uspelo. Ob izidu plate smo v uredništvu ostali bolj ali manj hladni, dokler se ni nekdo izmed nas odločil, da jo bo tudi stegnil in malo predvajal, ko smo že zbirali material za analitski mesec. In kako nadpovprečen je bil tokrat Kanye – noben ni pričakoval od njega ničesar, dobili pa smo vse. Odlično produkcijo, spet, svetla točka pri njemu kot zmeraj, da gre popolnoma v stik s časom in se omejuje na klasične boom-bap podlage; repersko pa nam g. West ne najeda toliko, kot nam je že v prejšnjih platah. Zakaj? Dejansko ne repa na vseh komadih z istim tonom, flowom in deliverijem, res pa je, da ga precej podprejo gostje. Nicki Minaj (Young Money) recimo s svojim gostovanjem povozi celoten lastni debitantski album, Jay-Z pa je z omenjanjem MC Hammerja, le-tega obudil, da se je vrnil z dissom in še bolj osmešil lastno kariero. Verjeli ali ne, Kanye je zapravil čez 3 Milijone za ta končni izdelek, ti stroški seveda vključujejo samo nastajanje glasbe in ničesar drugega. Seveda, album je skupaj izdelalo samo neposredno okoli 100 ljudi, vsi glasbeniki ali inženirji – gostje kot so Alicia Keys, so sploh neprepoznavni, saj nosijo (le) stranske vokalne vložke pa še to nekajsekundne. Morda se je Kanye tokrat potrudil skoraj preveč (med drugim je za spot posnel kar kratki film za “Runaway”)a vendar je s svojim albumom, katerega sporna je bila že samo naslovnica, je spet postavil nekaj novih mej v industriji.

DOLPOTEG ALBUMA TUKAJ!!!
KUPI ORIGINAL TUKAJ!!!

Nas & Damian Marley – Distant Relatives

Že z 2004 so se pojavile ideje o skupni kolaboraciji med omenjenima umetnikoma. Na eni strani reper z verjetno najboljšim albumom vseh časov, na drugi strani sin največje reggae legende. Road to Zion, je bila dokaj popularna pesem, ki je leta kasneje obrodila napovedi o temu projektu. In relativno hitro smo ga dobili. No, Nas že zdavnaj ni več takšen kot bi si ga hip hop headi želeli, tudi Marley pa je solo izdal nekaj dvomljivih zadev, toda skupaj sta se očitno zelo ujela. Po nekaj leakih, katerih del se ni uvrstil na album in po štartanem singlu “As We Enter“, sta vzbudila dovolj zanimanja, da so vsaj reperski poslušalci pograbili zadevo. Seveda to ni reggae-rap, kot smo ga bili vajeni s strani veteranov kot je npr. Mad Lion, ampak reggae in rap, torej, fuzija obeh zvrsti ena ob drugi prej, kot pa ena čez drugo. Produkcija je spet izvršena odlično (seveda, letos so očitno producenti precej napredovali), tudi v obliki standarnde hip hop kompozicije kot je “Nah Mean”, ki je najbolj reperska zadeva na tem albumu. Izjemno boljšega Nasa in Marleya kot tim podprejo še dodatno nekateri gostje, celo priljubljeni K’Naan in Weezy se pojavita in samo dodatno začinita to zanimivo ploščo. Pomanjkljivosti je manj, ko na njunih zadnjih solo albumih skupaj, tako, da bi tudi njuni oboževalci morali biti zadovoljni z novo sliko in upati na še kako nadaljevanje, čeprav sta najbrž tukaj povedala svoje. Verjetno eden najšibkejših kandidatov, toda dovolj močan, da je uspel prilezit med boljše kreacije letos, že zaradi svoje unikatnosti.

DOLPOTEG ALBUMA TUKAJ!!!
KUPI ORIGINAL TUKAJ!!!

Open Mike Eagle – Unapologetic Rap

Človek se ne more načuditi, koliko različnih perspektiv lahko ponudi rap, ki je za nekatere nepoznavalce striktno omejen – a temu nepoznavalcu ponudi ta album in ga vprašaj, koliko različnih zvrsti lahko odprto omeni/govori/poje/jodla o popolnoma nekonvecionalnih zadevah kot so helikopterji, internetne povezave ter fantazijske knjige – in je še vedno odlična ter tematsko dovršena zadevščina. Vstopi v zvok ponosnega geek-a Open Mike Eagle-a, z skrajnim monotonim glasom (a to ne moti niti malo, poslušaj njegovo rap izpovedovanje I Rock), mirnim razločnim flowom ter versatilno izbiro bitov z različnimi vplivi od funka do rocka (med drugimi, Exile spet na delu). V komadih z referencami dosti skače gor in dol, levo ter desno, a vseeno je konsistenten z besedo, saj je bistvo albuma občutek umetnosti…zato ni čudno, da imamo čudake kot sta Bus Driver ter NoCanDo, ki preprosto pašeta zraven. Če bi imel na plati še MF Dooma, Andre3000 ter Aesop Rocka, ne bi bilo nič čudno. No ja, bi bilo čudno, ampak vseeno super poslušljivo ter dovolj zanimivo. Velja omeniti, da je na koncu leta izdal tudi nadaljevanje, Art Rap AfterParty EP, ki ga bomo predstavili kmalu. Ne se bati preveriti zadeve, ker navsezadnje it’s good music.

DOLPOTEG ALBUMA TUKAJ!!!
KUPI ORIGINAL TUKAJ!!!

Pack FM – I F*cking Hate Rappers

Že s svojim prvencem 2006, je PackFM opozoril nase v underground hip hop skupnosti tiste, ki ga še niso uspeli spoznati preko vedno bolj ena-in-ta-istih betl sesij. V ozadju imeti Tonedeffa je verjetno svoja prednost, saj se je njegov občutek za dope artiste zmeraj izkazal za točnega. Že poznega 2007 napovedan drugi album je uspel ugledati luč šele v minulem letu, bogsigavedi zaradi katerih vseh komplikacij. Koncept se je odlično obnesel in dejstvo, da je album šele tako pozno zunaj, je tudi odlično za nas, saj se lahko z 2010 tudi slovenci izjemno poistovetijo s tem albumom, ko je bil takšen naval reperjev. Koncept govori o njemu, kot rapperju in njegovem običajnem dnevu. Krega se z organizatorji koncertov, potem svoj tipičen betl rap, se s Poison Penom skrega v klubu ali pa znaša jezo nad rapperji. Dandanes je pravzaprav konceptni album že redkost, zato bo verjetno pustil velik pečat in se bomo k njemu še dostikrat vračali, saj kot celota deluje bolje od večine albumov zunaj, ki so tematsko raztreščeni. Prebengajte, zagotovo vam ne bo žal, poznavalci QN5-va pa itak veste, koliko je ura.

DOLPOTEG ALBUMA TUKAJ!!!
KUPI ORIGINAL TUKAJ!!!

Share and Enjoy

Ni odgovorov. v “Albumi leta 2010! #3”